Pogled V Znanost podcast

24:50

Kako razumeti delovanje in vpliv prvih raziskovalnih ustanov na ozemlju sedanje države, če so nam približno poznani le njihovi odmevi v sedanjem času, ali z drugimi besedami, koliko poznamo in se sploh zavedamo pomena te dediščine danes? Dober primer ponuja najstarejši akademski pogon pri nas od ustanovitve leta 1810, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki ga že dolgo časa vodi znanstveni svetnik dr. Jože Bavcon, naš tokratni gost. Med drugim vrt skrbi tudi za uvid v svoje preteklo delovanje. Pred nekaj dnevi so tako predstavili knjigo o sodelovanju prvega ustanovitelja vrta, Franca Hladnika (1773-1844) z na Reki rojenim ustanoviteljem dunajskega z imenom Nicolaus Thomas Host (1761-1834). Naslov dela je »Franc Hladnik in Nicolaus Thomas Host«, o sodelovanju Hladnika in Hosta v duhu razsvetljenstva v Ljubljani in na Dunaju. Poleg Bavcona so prispevke napisali še, pokojna botaničarka dr. Nada Praprotnik, zgodovinarka botanike iz Dunaja dr. Marianne Klemun in pomočnica vodje ljubljanskega Botaničnega vrta, biologinja dr. Blanka Ravnjak, docentka na ljubljanski Biotehniški fakulteti. FOTO: Vodja Botaničnega vrta UL dr. Jože Bavcon drži najnovejšo knjigo o dediščini vrta VIR: Goran Tenze, Program Ars…

Pogled v znanost

1
Razvoj in dosežki zdravstva in medicine pri nas v muzeju v Ljubljani 24:18

il y a environ 8 jours24:18

24:18

Od četrtka, 27. marca je v Muzeju za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v Ljubljani redno odprta razstava z naslovom »Zdravje je naše največje bogastvo«. Gre za letošnjo osrednjo, sicer začasno razstavo z izborom zgodb slovenske zdravstvene in medicinske dediščine od začetka 20. stoletja, ki si jih boste lahko v stavbi »Cekinov grad«, kot tudi poznamo stavbo muzeja poleg Hale Tivoli, ogledali do pomladi 2026. Zgodbo o pobudi za pripravo razstave leta 2021 je v pogovoru povedala osrednja koordinatorica razstave iz muzeja, kustosinja Nataša Strlič, v naš studio pa je prišla vodilna poznavalka zgodovine medicine in zdravstva pri nas, prof.dr. Zvonka Zupanič Slavec, sicer vodja Inštituta za zgodovino medicine na ljubljanski Medicinski fakulteti. FOTO: Stavba Muzeja za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije v parku Tivoli v Ljubljani VIR: Fototeka muzeja…

Pogled v znanost

1
Antični pesnik zbȏrovske lirike Pindar spet pri nas 26:45

il y a environ 15 jours26:45

26:45

Od oktobra l.2009 Društvo za antične in humanistične študije Slovenije organizira Grošljev simpozij, s katerim poleg spomina na pokojnega klasičnega filologa Milana Grošlja (1902-1979) predvsem skrbi za ohranjanje preostankov klasične izobrazbe v našem prostoru. Pretekli teden (18. - 20. marec) so v Atriju ZRC SAZU skupaj z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU pripravili že 16. po vrsti Grošljev simpozij, ki se ga je zadnja leta nekako prijelo ime »Grošljevi dnevi«. Tokratna tema oziroma delovni naslov srečanja zgodovinarjev, klasičnih filologov, arheologov, antropologov in drugih humanističnih profilov je bila »Pindarjeve ode in njihov čas: Forminga zlata« (forminga je antični liri soroden glasbeni instrument). Prvovrstni kanonski avtor, starogrški pesnik zbȏrovske lirike Pindar (518-438 pr.n.št.) je bil klasik, ki so ga v naš jezik prevajali razmeroma malo, tako da je simpozij v treh popoldnevih skušal z obstoječega vira odstrniti širino in globino te lirike in predvsem časa v katerem jo je pesnik usvarjal. Prvi dan je bil v znamenju prevajanja pesnika in izdaje nove študije o njem, drugi se je posvečal zgodovinsko-arheološkim platem športnih iger pri Starih, sklepni pa je izzvenel v poskusu vživetja v Pindarjev duhovni svet. V našem studiu smo se o fenomenu obdobja in lirike Pindarja v njegovem in sprejemu v našem kulturnem okolju skozi čas pogovarjali s tremi gosti, dr. Nado Grošelj, osrednjo organizatorico simpozija od začetka, prevajalcem pesnika doc. dr. Branetom Senegačnikom in postdiplomskim študentom Rokom Ribičem (vsi iz UL FF). FOTO: Z leve Rok Ribič, Nada Grošelj in Brane Senegačnik v avli radia VIR: Program Ars…

Pogled v znanost

1
Čarovniški proces v Ribnici l. 1701 24:25

il y a environ 22 jours24:25

24:25

Najbolj množični čarovniški procesi se v Evropi niso dogajali v t. i. »mračnem srednjem veku«, temveč v 17. in prvi polovici 18. stoletja. Katoliška cerkev je v srednjem veku, še posebno pa od pravnega dokumenta Canon Episcopi, starodavno vero v moč čarovništva razlagala kot praznoverje in je po večini preganjala »krivoverce«, 16. stoletje pa npr. s kazenskim zakonikom cesarja Karla V. čarovništvo vsebinsko navezuje na demonologijo, torej na povezavo pripadnic in pripadnikov teh praks s pojmom hudiča. In tu se začenja obdobje čarovniških procesov, ki je doseglo vrh v 17. in trajalo do srede 18. stoletja. V arhivih je ostalo precej gradiva iz tistih časov. Pozornosti je vreden opis delovanja zgodovinske osebnosti Janeza Jurija Hočevarja (v virih Ioannes Georgius Gottsheer I. U. D. – doktor teologije in prava), od. l. 1695 krvnega sodnika dežele Kranjske, ki je bil poleg tega tudi ustanovni član akademije delovnih – Academie Operosorum Labacensium – z nazivom Candidus, torej »čisti«. Poleg tega, da je bil glasbeni vodja jezuitskega gledališča v kranjskem glavnem mestu, je bil tudi član l. 1701 v takratnem mestu Lublana (nemško Laibach) ustanovljene družbe Academia Philo-Harmonicorum. Na podlagi ohranjenih virov smo tako dobili še eno zgodovinarsko delo o značilnem tovrstnem procesu v Ribnici leta 1701, namreč knjigo »Demonski ples na Kleku«, v kateri zgodovinar dr. Matevž Košir, tokratni gost v pogovoru, opisuje njegov zgodovinski okvir. Avtor je trenutno vodja Sektorja za varstvo arhivskega gradiva posebnih arhivov v Arhivu RS v Ljubljani. FOTO: Naslovnica Naslovnica in hrbtna stran dela »Demonski ples na Kleku« VIR: Program Ars…

Pogled v znanost

1
Zgodba o pomorščakinjah Savi in Jolandi 26:19

il y a environ 29 jours26:19

26:19

7. marca l.1991 je Slovenija še kot del bivše države sprejela resolucijo o pomorski usmeritvi, ob mednarodnem dnevu žena, 8.marca l. 2021 pa je muzejska svetnica Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu, zgodovinarka dr. Nadja Terčon zaradi omejitev druženja ob epidemiji kovida po internetu predstavila monografijo z naslovom Sava in Jolanda. Gre za prvi šolani slovenski in hkrati takrat tudi jugoslovanski pomorščakinji, ki sta se kot prvi ženski l.1947 in leto kasneje vpisali v takrat ustanovljeno pomorsko šolo v coni B pod jugoslovansko vojaško upravo. Sava Kaluža (1929-2014) iz Postojne in Jolanda Gruden (1930-2014) iz Nabrežine pri Trstu sta v svoja življenja krepko vpletli vlogo morja. Avtorica je na temelju arhivskega gradiva napisala zgodbo o povojnem emancipacijskem projektu, ki povzema tudi izjemen razvoj slovenskega pomorstva in zapreke, ki so v tako tradicionalno moškem poklicu čakale dve pogumni mladi ženski. Nadja Terčon že nekaj desetletij raziskuje novejšo zgodovino pomorstva, l. 2015 je izšla njena obsežna monografija (416 str. in 150 fot.) "Usidrali smo se na morje" z zgodbo o vzpostavitvi slovenskega pomorstva v obdobju od 1945 do 1958. Hkrati pa to delo zapolnjuje premalo znane okoliščine vztrajnosti pri nastanku Luke Koper, in s sodobno istrsko zgodbo o tem predvsem državotvornem dejanju vzpostavljanja pomorske narave države tako dopolnjuje kulturno-zgodovinske prikaze bogate preteklosti slovenskih ribičev v Tržaškem zalivu kapitana iz Trsta Bruna Volpija Lisjaka. FOTO: Jolanda Gruden (levo) in Sava Kaluža med šolanjem v Piranu leta 1948 VIR: fotodokumentacija Pomorski muzej Sergej Mašera Piran…

Pogled v znanost

1
Kraško zaledje izvirov Ljubljanice 25:45

il y a 5 weeks25:45

25:45

Pri nas več kot 50% potreb po pitni vodi zadostimo iz kraških vodonosnikov. Zato pri raziskovanju kraškega podzemlja ne gre le za raziskovalni temveč v veliki meri za življenski interes prostora in ljudi. Raziskovalec iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, fizik dr. Franci Gabrovšek že več let raziskuje “kraško zaledje izvirov Ljubljanice”. S približno 1000 kvadratnimi kilometri ozemlja (dvajsetina državnega), podzemni svet reke sedmerih imen poleg vodovarstvenih za krasoslovce pomeni tudi čisto raziskovalni izziv ozemlja, ki se rasteza od obronkov Snežnika do ljubljanske kotline. Gabrovšek je za oddajo že po predavanju na to temo pred nekaj leti povzel temeljna spoznanja krasoslovcev o dolgoletnih spremljanjih podvodnih tokov, ki izvirajo nekaj kilometrov od Jadranskega morja, prek Save in Donave pa se izlijejo v Črno morje. FOTO: Del porečja reke Ljubljanice VIR: https://metadata.izrk.zrc-sazu.si/srv/api/records/c5105cb7-fed4-496a-8e73-96d5f43ab025…

Pogled v znanost

1
Koncept ranljivosti kraških vodonosnikov 24:47

il y a 6 weeks24:47

24:47

Malo manj kot polovico potreb po pitni vodi pri nas pridobivamo iz kraških vodonosnikov. Ti s v primerjavi z nekraškimi še posebej občutljjivi na onesnaževanje, in žal ostajajo neprimerno zaščiteni. Zato so sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne razvili alternativno metodo za boljšo zaščito kraških vodnih virov. Gre za koncept »ranljivosti kraških vodonosnikov« s katerim označujejo verjetnost onesnaževanja in podajajo oceno občutljivosti na posledice s človekom povzročenega onesnaževanja. Koncept izhaja iz podmene, da gre za naravno lastnost kraškega podzemnega vodnega sveta, in je kot tak neodvisen od kemičnih lastnosti onesnaževal. Pri tovrstnih raziskavah postojnskega inštituta je že pred leti začela sodelovati krasoslovka, izr.prof.dr. Nataša Ravbar. Na začetku je nekaj misli posvetila mestu kraških vodonosnikov pri nas, po tem pa nadaljevala s podrobnostmi te alternativne metode za boljšo zaščito kraških vodnih virov. FOTO: Model prikaza kraških vodonosnikov – IZRK ZRC SAZU VIR: https://sdzv-drustvo.si/wp-content/uploads/2022/03/kras.jpg…

Pogled v znanost

1
Študija vonjav staroegipčanskih mumij 25:14

il y a 7 weeks25:14

25:14

Staroegipčanska mumificirana telesa imajo vonj po lesu, sladkem in začimbah, ugotavlja prva sistematična kemijska in senzorična znanstvena študija njihovih vonjav, objavljena v reviji »Journal of the American Chemical Society«. Eden osrednjih raziskovalcev pri njej je bil profesor analitične kemije in vodja Laboratorija za dediščinsko znanost dr. Matija Strlič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, in od lani častni profesor na University College London oziroma na tamkajšnem Inštitutu za trajnostno dediščino. Raziskovalci so s plinskim kromatografom v povezavi z masnim spektrometrom izmerili in količinsko opredelili snovi, ki jih je oddajalo devet mumificiranih teles starodavnih Egipčanov, razstavljenih in shranjenih v Egiptovskem muzeju v Kairu (glej fotografijo dveh sodelavcev ljubljanskega Laboratorija za dediščinsko znanost pri delu v Kairskem muzeju). Poleg tega je skupina usposobljenih človeških »vohalcev« opisala vonjave glede na njihove vohalne note, intenzivnost in prijetnost. Spoznanja in rezultati študije bodo s približki na novo izdelanih vonjav mumij obiskovalcem muzeja v Kairu omogočili popolnoma novo dimenzijo dediščinske izkušnje. Kar primeren izziv tudi za muzeje v Sloveniji! FOTO: z leve Emma Paolin, doktorska študentka UL FKKT, in dr. Abdelrazek Elnaggar z Univerze v Ljubljani jemljeta vzorce zraka iz sarkofaga v razstavnih prostorih Egipčanskega muzeja v Kairu. VIR: Cecilia Bembibre…

Pogled v znanost

1
Slovenske selitve v socializmu 25:32

il y a 8 weeks25:32

25:32

Znotraj kraja se lahko seli posameznik ali v novo stanovanje družina, kaj pa se zgodi ob preselitvi za »boljšim kruhom«, rečeno s frazo!? Skupina raziskovalcev je pri Založbi ZRC SAZU nedavno objavila zbornik o »Slovenske selitve v socializmu«, torej od konca vojne pa do zamenjave države. Gre za nadaljevanje leta 2020 objavljene monografije zbornika »Doba velikih migracij na Slovenskem«. Seveda pa ne gre le za selitve etničnih prebivalcev, ki se prepoznavajo kot Slovenci. Na ozemlju sedanje republike je skozi stoletja živelo kar nekaj drugih, prvotno neslovensko govorečih ljudi. V obdobju druge Jugoslavije se je na primer zahodna meja dokončno oblikovala šele z Osimskimi sporazumi med SFR Jugoslavijo in Republiko Italijo leta 1975. Več na temo povesta raziskovalki migracij z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU prof.dr. Marina Lukšič Hacin, tudi urednica knjige, in izr.prof.dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Obe predavata na Univerzi v Novi Gorici. FOTO: Levo Marina Lukšič Hacin in Mirjam Milharčič Hladnik VIR: Program Ars, Goran Tenze…

Pogled v znanost

1
Raziskovalna univerza na zahodu Slovenije 24:43

il y a 9 weeks24:43

24:43

V okviru letošnje evropske prestolnice kulture mest Gorica in Nova Gorica s projekti sodeluje tudi Akademija umetnosti z Univerze v Novi Gorici. Naš gost, rektor prof.dr. Boštjan Golob pa v pogovoru bolj osvetljuje njen temeljni in hkrati ustanovni moto izpred treh desetletij – z znanjem do zmage (scientia vinces). Izrazito raziskovalno usmerjena univerza tako predstavlja enega od produktivnih središč razvoja na naši zahodni meji. UNG deluje z omenjeno Akademijo umetnosti in šestimi Fakultetami in raziskovalnimi laboratoriji, z ustanovno, za znanosti o okolju, za naravoslovje, za humanistiko, za vinogradništvo in vinarstvo, in s Poslovno tehniško fakulteto, ki jih nadgrajuje Fakulteta za podiplomski študij. Raziskovalne in pedagoške prostore ima UNG od Nove Gorice do Vipave, v načrtu pa imajo ustanovitev novega kampusa. FOTO: Sedež UNG v palači Lanthieri v Vipavi VIR: Arhiv Univerze v Novi Gorici…

Pogled v znanost

1
Osnove morske ihtiologije 25:01

il y a 10 weeks25:01

25:01

Morsko ihtiologijo je v slovenskem govornem območju utemeljil mednarodno priznani biolog Miroslav Zei (1914-2006), sodobno »piko na i« pa sta ji s še svežo izdajo knjige »Osnove morske ihtiologije« postavila raziskovalca z Morske biološke postaje Piran v sklopu Nacionalnega inštituta za biologijo, prof.dr. Lovrenc Lipej in dr. Domen Trkov. Slednji je v stavbi raziskovalne postaje v naš mikrofon povzel temeljne prvine razumevanja ekologije morskega življa, predvsem rib kot njegovih najbolj izrazitih predstavnikov, o katerih navsezadnje govori samo delo, namenjeno tistim, ki hočejo na strokoven način spoznavati svet morskih rib. FOTO: Pisana ustnača pavlinka (Symphodus ocellatus) plava nad spužvo VIR: Lovrenc Lipej, MBPP NIB…

Pogled v znanost

1
Začela se je dolgoletna prenova Tehniškega muzeja v Bistri 25:03

il y a 11 weeks25:03

25:03

Sredi tedna je Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki pripravil novinarsko konferenco na kateri so predstavili rezultat štiriletnih priprav na že dolgo časa nujno prenovo in modernizacijo nekdanjega samostansko-grajskega kompleksa v katerem domuje že dobrih 70 let. Pridobili so namreč gradbeno dovoljenje, ki je pravnomočno postalo na začetku januarja. V prvi fazi prenove, ki jo strokovno podpira tudi dopolnjeni konservatorski načrt prenove, bodo s sredstvi iz kohezije EU Ministrstva za kulturo in nekaj lastnega denarja začeli prenavljati eno od pri nas redkih ohranjenih oranžerij. V oddaji ga opišeta konservatorki iz ZVKDS Katarina Odlazek in Tina Potočnik. Prenova bo celovita in bo potekala v fazah, kot je povedala direktorica TMS dr. Barbara Juršič, ki se ji konec meseca izteka petletni mandat vodenja muzeja. Projektant prenove je Arhitekturni biro ARREA d.o.o., ki ga je zastopala arhitektka Maruša Zorec. FOTO: Nekdanji samostansko-grajski v Bistri, kjer že dobrih 70 let domuje TMS VIR: https://visit-borovnica.si/znamenitosti/tms-bistra…

Pogled v znanost

1
Boris Pahor je vsebino svojih knjig doživel 25:50

il y a 12 weeks25:50

25:50

Boris Pahor, veliki tržaški pisatelj je v visoki starosti, rojen je bil l. 1913, odšel konec maja l. 2022. Poleg številnih knjig, v katerih je skozi prikaz lastne izkušnje s totalitarizmi XX. stoletja opisoval njihove zablode, ki se ne bi bile smele zgoditi, je zapustil tudi dobrih 5 tisoč kosov pisemske korespondence. Hrani jo NUK, bolj podrobno pa se jo je lotila redna profesorica slovenske književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Urška Perenič. Sama pravi, da se je o tej nalogi še za časa življenja dogovorila s pisateljem. Zasnovala je projekt Književna republika Borisa Pahorja in v tem okviru lani decembra uredila že drugi zbornik z več besedili o njegovem pisanju in življenju. Njegov naslov s podnaslovom »opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem« je »Jaz pa nikoli nisem sanjal« in o opisih in pristopih različnih avtoric in avtorjev, ki so napisali prispevke smo z njo pripravili pogovor. FOTO: Urška Perenič leta 2022 VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Urška_Perenič…

Pogled v znanost

1
V spomin na prof.dr. Marijo Kosec (1947-2012) 25:54

il y a 13 weeks25:54

25:54

V današnji oddaji se bomo spomnili pred 12 leti preminule slovenske raziskovalke in znanstvenice prof.dr. Marije Kosec. Bila je priznana strokovnjakinja za napredne materiale, med drugim tudi predsednica Znanstvenega sveta Inštituta Jožef Stefan. Rojena je bila 2 leti po koncu 2. svetovne vojne, odšla pa je med božičnimi prazniki konec leta 2012. Za seboj je pustila kopico rešenih in zastavljenih raziskovalnih ciljev, predvsem pa svojo neizmerno človeško energijo. Dejavnik, ki ga ne morejo zaobjeti nobene raziskovalne točke katerega koli urada za raziskave tega sveta. Bila je profesorica za materiale na ljubljanski Naravoslovno tehnični fakulteti, Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana in gostujoča profesorica na javni tehnični univerzi École Polytechnique Fédérale de Lausanne, na univerzah Šizuoka in Hamamatsu. Bila je vodja Odseka za elektronsko keramiko na IJS in vodja takratnega Centra odličnosti NAMASTE. Bila je Ambasadorka znanosti Republike Slovenije in dobitnica državne Zoisove nagrade ter Puhovega priznanja za razvojne dosežke. Bila pa je tudi ena redkih Evropejk, prejemnic nagrade "Ferroelectrics Recognition Award", ki so ji jo kolegi podelili leta 2010. Takrat je tudi nastal pogovor, ki ga bomo predvajali v spomin na pokojno znanstvenico Marijo Kosec. Sogovornica je bila po osnovni izobrazbi kemičarka, ki se je zaradi profesionalnih izzivov že na začetku svoje raziskovalne poti soočila z vrhunskimi raziskovalci na področju fizike.…

Pogled v znanost

1
Vodja arheoloških izkopavanj NUK II Blaž Orehek o najdbah 22:55

il y a 14 weeks22:55

22:55

Na še enem od zadnjih zemljišč znotraj nekdanjega obzidja rimske antične Emone, najbolj vzhodnega mesta takratne cesarske desete regije Venecija in Istra (Regio X. Venetia et Histria), ki jih je še možno raziskati zaradi pozidanosti, od oktobra potekajo arheološka izkopavanja dela območja prihodnje knjižnice NUK II ob križišču Zoisove in Slovenske ceste v Ljubljani. Srednjeveško Ljubljano (Luwigana) so v visokem srednjem veku zidali tudi z gradbenim materialom antične Emone, zato arheologi previdno odstranjujejo plast za plastjo gradnje in naravnega zasutja skozi stoletja. Vodja teh zaščitnih izkopavanj je arheolog Blaž Orehek iz Centra za preventivno arheologijo ZVKDS. Po predstavitvi za novinarje v sredo, 18. decembra, smo z njim posneli pogovor o rezultatih in predvsem spoznanjih tako teh zadnjih kot preteklih izkopavanj antičnega mesta, posebej pa območja prihodnje knjižnice NUK II. FOTO: Vodja izkopavanj na območju NUK II Blaž Orehek na predstavitvi v sredo 18.decembra. VIR: Goran Tenze – Program Ars…

Pogled v znanost

1
Posebnosti južnokitajskega krasa 25:43

il y a 15 weeks25:43

25:43

V prvi oddaji pretekli teden sta krasoslovca, prof.dr. Martin Knez in predstojnik postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU prof.dr. Tadej Slabe povzela temeljne značilnosti njunega že tridesetletnega raziskovalnega sodelovanja s kitajskimi krasoslovci. Z ekipo smo šli na obhod po južnokitajskem krasu za katerega je značilen t.im. »kopasti kras«, na maketi v muzeju Nacionalnega parka Guanling sta lepo prikazana profil kraških kop in podzemni sistem jam (glej fotografijo). Slišali bomo opis geologa Kneza o najdaljšem dolomitnem jamskem sistemu v geoparku Šuanguedong na svetu v dolžini dobrih 400 km. Najdaljši doslej raziskan jamski sistem s stranskimi rovi vred na svetu pa je jama Mammoth v zvezni državi Kentucky v ZDA. Knez v oddaji tudi pojasnjuje nastanek geoloških plasti tamkajšnega kraškega podzemlja, njegovo starost in lastnosti, Slabe pa morfologijo tam prevladujočih kamnin. Do obsežnih območij tega gričevnatega sveta smo se pripeljali z rednim vlakom, ki dosega tudi hitrosti do 242 km/h. FOTO: Maketa prereza južnokitajskega »kopastega krasa« in njegovega podzemeljskega sistema jam v Muzeju nacionalnega parka Guanling. VIR: Goran Tenze – Program Ars…

Pogled v znanost

1
Tri desetletja raziskav južnokitajskega krasa 25:01

il y a 16 weeks25:01

25:01

Letošnja raziskovalna pot krasoslovcev iz Slovenije na južnokitajski kras province Guangši (angl.transcript: Guangxi) je bila že 30. po vrsti. Z ekipo smo šli na obhod po južnokitajskem krasu za katerega je značilen t.im. »kopasti kras« (glej fotografijo). Z nami so bili raziskovalci in doktorski študenti z Inštituta za geologijo krasa Kitajske akademije za geološke znanosti v mestu Guilin, kasneje pa so se nam pridružili njihovi kolegi iz Laboratorija za okoljsko geokemijo z Inštituta za geokemijo Kitajske akademije znanosti v mestu Guiyang. Skupaj smo odkrivali podobnosti in razlike našega dinarskega in njihovega, v milejših subtropskih pogojih nastalega krasa. Žal posnetkov z njimi nimamo, saj so na prošnjo novinarja za opis videnega v angleškem jeziku odgovorili, da nimajo dovoljenja uprave in lokalnih oblasti sedeža inštituta za dajanje izjav (sic!). Že tako in tako smo imeli občasne vzajemne težave pri razumevanju mednarodne sporazumevalne govorice, saj je njihov jezik tako drugačen od indoevropskih, da smo imeli občutek, da se morajo dobesedno vseh, tudi sintaktičnih pravil angleščine naučiti na pamet in ne do neke mere intuitivno, kot govorci indoevropskih jezikov. Ugotovitve in izkušnje naše poti v prvi oddaji s terena povzemata krasoslovca, prof.dr. Martin Knez in predstojnik postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU prof.dr. Tadej Slabe. FOTO: Lep primer do zadnjega kotička obdelanega dolinskega dela kraškega polja v Nacionalnem geoparku Xingyi s »kopastim krasom« oziroma kopastimi griči kot kraškimi pojavi- pokrajina, ki se rasteza stotine kilometrov na jugu Kitajske. VIR: Goran Tenze – Program Ars…

Pogled v znanost

1
Spremenjeni oceani 18:43

il y a 17 weeks18:43

18:43

Oddaja Pogled v znanost se tokrat seli na oceane. Njihova neizmernost ima meje, ki se jih plenilska lastnost sodobnega reda noče zavedati. V prvi polovici leta 2008 je bila v reviji Science prvič objavljena globalna karta človekovih vplivov na oceane. Izziv, da smo se v takratni oddaji pobliže spoznali z napori posameznikov in skupin, predvsem raziskovalk in raziskovalcev, ki jim ni vseeno za stanje v svetovnih morjih. Tekoča poročila ne govorijo o spremembi trendov onesnaževanja oceanov po dobrem desetletju in pol, zato bo osvežitev spomina na spremenjene oceane vsaj okrepila vedenje o dogajanju v Zemljinem hladilnem motorju. Vabljeni k poslušanju!…

Pogled v znanost

1
Lev Gumilev: Slovani v 1. tisočletju našega štetja 25:20

il y a 18 weeks25:20

25:20

Tokrat je na sporedu historična tematika, in to vzhodnoevropska, slovanska. Predvajali bomo ponovitev prevoda dela knjige z naslovom "Kijevska država" pri nas precej neznanega ruskega "poeta zgodovine", zgodovinarja in filozofa Leva Gumileva. Gre za poglavje z naslovom "Slovani v 1. tisočletju našega štetja". Avtor, sicer sin znamenite ruske pesnice Ane Ahmatove, je delo napisal tik pred začetkom druge svetovne vojne, v njem pa zasledimo zgodbo o razmeroma neznani preteklosti Slovanov, do katere so se dokopali ruski zgodovinarji, ki naj bi se po avtorjevi razlagi precej razlikovala od splošno poznane zgodovinske sheme, predvsem pa dogajanja ob zatonu rimskega imperija. Delo je prevedel Just Rugel, s katerim smo sodelovali na začetku tega stoletja.…

Pogled v znanost

1
Meritve CO2 v kraškem svetu - primerjava slovenskega in južnega kitajskega krasa 26:05

il y a 19 weeks26:05

26:05

Raziskovalci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne v tem tednu začenjajo vsakoletno raziskovalno ekspedicijo s kitajskimi kolegi na južnokitajskem krasu. Tam med drugim merijo količine CO2 v tamkajšnem kraškem podzemlju, tako kot so to skupaj na nedavnem obisku v Postojni izvedli na merilnih sondah v Javornikih na Notranjskem. Gre za dolgoletno sodelovanje s krasoslovci iz Inštituta za kraško geologijo Kitajske akademije geoloških znanosti v mestu Guilin v provinci Guangši na jugu Kitajske. Tem je uspelo dobiti raziskovalni projekt o količinah in meritvah CO2 v kraških kamninah in v zemljini južnokitajskega krasa. Tokratni gost dr. Mitja Prelovšek z inštituta tokrat ni šel z njimi, je pa za oddajo povzel spoznanja dolgoletnega skupnega raziskovanja krasa s kitajskimi kolegi. FOTO: Mitja Prelovšek z merilcem CO2 v prostorih IZRK ZRC SAZU VIR: Program Ars, Goran Tenze…

Pogled v znanost

1
Večnivojsko slikanje v biomedicini – sestavni del medicinske fizike 23:38

il y a 20 weeks23:38

23:38

Tokrat je tema pogovora medicinska fizika. Večino diagnostičnih aparatov za neporušni pregled notranjega ustroja telesa so že od odkritja rentgenskih žarkov konec 19. stoletja izumili fiziki. In tako se je sčasoma ta veja fizike v sodelovanju z medicino osamosvojila tudi na univerzi. Oboje raziskovalno združuje tokratni gost, asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani in raziskovalec na Odseku za reaktorsko fiziko F-8 na Inštitutu Jožef Stefan dr. Jošt Stergar. Pretekli teden so na fakulteti obeležili mednarodni dan medicinske fizike, ki je sicer 7. novembra. Tam je odpredaval prispevek na temo večnivojsko slikanje v biomedicini, ki jo bo hkrati s kratkim zgodovinskim uvidom v zgodbo razvoja medicinske fizike povzel tudi v tokratnem pogovoru v našem studiu. FOTO: Z optično koherenčno tomografijo zajeta slika žilja, kjer barve nakazujejo nasičenost s kisikom VIR: IJS…

Pogled v znanost

1
Raziskovalna infrastruktura matematičnih modelov življenja 25:04

il y a 21 weeks25:04

25:04

Tokratni gost prihaja iz Nacionalnega inštituta za biologijo in se med drugim ukvarja tudi z matematičnim modeliranjem gradnikov življenja, celic in molekul kot bodočimi sredstvi za ohranitev rastlin in živali, pri medicinskih aspektih človeka pa pri raziskavah sodelujejo tudi strokovnjaki medicine. V ta namen bo biolog doc.dr. Anže Županič iz inštitutskega Oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo predstavil »Belo knjigo o raziskovalni infrastrukturi za sistemsko biologijo«. V njej je Elixir (mednarodna raziskovalna skupnost sistemske biologije) na Nacionalnem inštitutu za biologijo nedavno predstavila stanje, izzive in načrte za razvoj tega raziskovalnega področja v prihodnosti. Posebej so se posvetili tudi stanju pri nas, ki ga zaznamuje sodelovanje poznavalcev sistemske biologije širokega področja biotehnologije in medicine. FOTO: Slika kaže, kako lahko biološki sistem, v tem primeru rastlino obravnavamo kot sistem. Rastline je sestavljena iz celic, ki imajo različno vlogo in so v različnih stanjih, ta stanja pa lahko opišemo z matematičnim modelom molekularnih interakcij (prikaz na sliki je v obliki mreže). VIR: NIB…

Pogled v znanost

1
Leta 2025 bo Slovenija redna članica CERN 25:41

il y a 22 weeks25:41

25:41

Prihodnje leto bo Slovenija po dolgih desetletjih letih sodelovanja tukajšnih raziskovalk in raziskovalcev postala redna članica Evropskega centra za jedrske raziskave pri Ženevi CERN, ki letos obeležuje 70-letnico delovanja. Redna profesorja ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, astrofizičarka dr. Maruša Bradač in fizik dr.Borut Paul Kerševan (predstojnik Odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev F-9 na Inštitutu Jožef Stefan) bosta povzela izkušnje in spoznanja astrofizike in fizike trdne snovi v 70-letnem raziskovanju narave snovi in vesolja. FOTO: Leva polovica je računalniška rekonstrukcija reakcije ob trku dveh protonov v raziskovalnem projektu ATLAS(enem od štirih temeljnih v CERN-u, desno pa posnetek iz Webbovega teleskopa VIR: https://twiki.cern.ch/twiki/pub/AtlasPublic/EventDisplayRun2Collisions/JiveXML_265532_3280065-YX-RZ-EventInfo-2015-05-21-08-48-35.jpg In https://cdn.esawebb.org/archives/images/large/potm2209a.jpg…

Pogled v znanost

1
Cesar Friderik III. Habsburg in vojvodina Kranjska v 15. stoletju 25:42

il y a 23 weeks25:42

25:42

Gost je tokrat zgodovinar dr. Jernej Kotar, kustos za zbirko pečatov in pečatnikov v Narodnem muzeju Slovenije. V nedavno predstavljeni knjigi z naslovom »Deželnoknežja oblast in uprava Friderika III. na Kranjskem (1435-1493)« je med drugim zapisal, da »osrednja slovenska zgodovinska dežela svojo novoveško teritorialno-politično podobo v veliki meri dolguje prav Frideriku III.« Za razliko od starejšega zgodovinopisja tako v našem kot nemškem jeziku, je Kotar ob pomoči novejših po mreži dostopnih digitaliziranih arhivov - spodbujen tudi z novejšimi interpretacijami tega obdobja in vloge cesarja Svetega rimskega cesarstva Friderika III. - zaokrožil njegov pomen predvsem za geografsko-politično zaokroženost osrednje zgodovinske dežele z večinskim slovenskim jezikom, Vojvodino Kranjsko. Gost je med drugim od l.2018 tudi strokovni vodja muzeja na gradu Bogenšperk blizu Litije. FOTO: Finančno šibki cesar Friderik III. je zaradi vojaške pomoči pri obrambi obleganega dunajskega Hofburga Kranjcem l.1463 podelil častne naslove in izboljšani grb dežele; dokument hrani Arhiv RS VIR: ARS, SIAS 1063, ZL, št. 716, 1463 I 12, Dunajsko Novo mesto (Wiener Neustadt)…

Pogled v znanost

1
Predmeti tehniške dediščine skozi literaturo za otroke in mladino v TMS 19:43

il y a 24 weeks19:43

19:43

Ali je mogoče pravljice in sploh literaturo za otroke in mladino povezati s tehniško dediščino? Z letošnjo osrednjo razstavo z naslovom Pravljična tehnika je prav to poskusil Tehniški muzej Slovenije v Bistri. Razstavo so odprli preteklo sredo. Kako so se v muzeju sploh odločili za postavitev tovrstne dediščine oziroma s kakšnimi izzivi so se soočili pri izbiri predmetov, so povedale tri osrednje avtorice razstave – Urša Kres, ki jo je oblikovala, ter kustosinji Irena Marušič in Ajda Kozjek, ki sta vodili postavitev, prva v Bistri, kjer je razstava že odprta, druga pa v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, delu tehniškega muzeja. FOTO: Posnetek začetnega dela razstave Pravljična tehnika v TMS v Bistri VIR: Barbara Hrovatin…

Pogled v znanost

1
Industrijsko oblikovanje na festivalu Big Design v Ljubljani 18:57

il y a 25 weeks18:57

18:57

Kakšen je potencial industrijskega oblikovanja v deželah jugovzhodne Evrope? Na to vprašanje odgovarja gost v oddaji Zmago Novak, idejni vodja in ustanovitelj tridnevnega Festivala BIG Design, ki se je v soboto sklenil v Ljubljani. Organizatorji, socialno podjetje Zavod Big oziroma njihov Center za kreativno gospodarstvo jugovzhodne Evrope, so skušali opozoriti na oblikovalski potencial 21-ih držav od Avstrije pa do Turčije z več kot 200 milijoni prebivalcev. FOTO: Ena od petih velikih nagrad BIG Design 2024 za notranje oblikovanje VIR: https://bigsee.eu/tase-retail-store/…

Pogled v znanost

1
Starost in vpliv istoimenske knjige Simone de Beauvoir iz l.1970 24:08

il y a 26 weeks24:08

24:08

V okviru nedavnega Festivala za tretje življensko obdobje nas je OPRO - zavod za aplikativne študije z že znamenito knjižno zbirko »Opuščeni program«, z vabilom trem družboslovcem spomnil na znamenito eruditsko študijo intelektualke in aktivistke Simone de Beauvoir (1908-1986) izpred pol stoletja, s preprostim naslovom »Starost«. V našem jeziku smo to predhodnico družboslovnih analiz starosti in staranja v preteklih in sodobnih družbah v dveh delih (l.2018 in l.2020) dobili po zaslugi prav omenjenega zavoda - izdajatelja te knjige – prevedel pa jo je Tomaž Gerdina. Tako kot zavod OPRO na nedavni javni debati v ljubljanskem Cankarjevem domu, smo tudi mi v studio povabili dve socialni psihologinji ljubljanske Fakultete za družbene vede, zasl. prof. dr. Mirjano Ule in doc. dr. Metko Mencin, ter poznavalca socialne geografije in demografije dr. Damirja Josipoviča iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Organizator je v vabilu med drugim zapisal, »da si je danes težko zamisliti, da bi eno samo delo ponudilo tako celovit in natančen historičen pregled obravnave starosti in statusa starih ljudi, kot je to storila Simone de Beauvoir v knjigi Starost. Poleg temeljne in lucidne kritike patriarhalne družbene ureditve v znameniti knjigi »Drugi spol«, je v knjigi Starost pokazala, da so bili tudi stari ljudje skozi večino socialne zgodovine izločeni in družbeno marginalizirani.« Temeljno spoznanje tega eruditskega eseja, ki je bilo pri nas in še kje dolgo spregledano, je prikaz historičnih in aktualnih virov v prid tezi, da je bila in je starost vedno in povsod odvisna od materialnih možnosti starajočih. Foto: Starost in mladost VIR: linkedin…

Pogled v znanost

1
Zgodba o poteh industrijske robotizacije Slovenije v 80-ih letih 25:05

il y a 27 weeks25:05

25:05

Pred 4 leti so v Tehniškem muzeju v Bistri odprli razstavo »Robot.si: začetki slovenske industrijske robotike«, pri pripravi katere je med drugimi sodeloval tudi naš tokratni gost prof.dr. Uroš Stanič, nekdanji dolgoletni vodja Odseka za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko na Inštitutu Jožef Stefan. Po razstavi se je odločil napisati spomine na začetke in razvoj industrijske robotike pri nas, in jih objavil v pred kratkim izšli knjigi »Humanizacija dela«. V besedilu je rekonstruiral tudi delovanje uspešne trojne spirale med raziskovalci, industrijo in političnimi oblastniki, ki so vsaj v okviru Slovenije v desetletju pred razpadom zvezne države dosegli na mednarodni ravni razvoja industrijske robotike zavidljive rezultate. To se je spremenilo na začetku prvega desetletja samostojne države. V pogovoru bo opisal razsežnosti takratnega uspešnega sodelovanja, ki bi ga nemara potrebovali tudi danes. FOTO: Uroš Stanič na predstavitvi knjige v Atriju ZRC SAZU, september 2024 VIR: Goran Tenze, Program Ars…

Pogled v znanost

1
Razumevanje vpliva svetlobe na človeka v stavbah 24:18

il y a 28 weeks24:18

24:18

Kako svetloba vpliva na počutje ljudi v človekovih bivalnih prostorih? To vprašanje so si zastavili na Zavodu za gradbeništvo in začeli raziskovati v smeri, kako bodisi starejše bodisi nove stavbe prilagoditi ali pa zgraditi v skladu s povišanimi temperaturami in zahtevami trajnostne rabe. Na tamkajšnem oddelku za gradbeno fiziko se s tem, točneje z možnostmi, ki pri različnih virih svetlobe - od dnevne do umetne, razsvetljava ali osvetljava - vplivajo na termalno ugodje človeka, ukvarja arhitektka Katja Žagar. Slednja na to temo pripravlja znanstveni doktorat, o pripravi katerega bo spregovorila tudi v pogovoru. FOTO: Umetna svetloba mora biti ustrezna VIR: https://www.pexels.com/photo/silver-macbook-on-brown-wooden-table-4069291/…

Pogled v znanost

1
Temelji raziskovanja biogeografije 24:05

il y a 29 weeks24:05